Društvo Steklarjev Slovenije ima v svojem delovanju zapisane tudi strokovne ekskurzije, kjer člani izvedo veliko novega. Na sončno aprilsko soboto je avtobus obrnil proti Savi in najprej smo imeli postanek v Radečah, nakar smo šli na lokacijo stare gozdne steklarne pod Svibnim na 500 m nadmorske višine. Malo smo praskali po zemlji in iskali za kakšnimi steklenimi sledmi, a zaman; bil je travnik in če bi kopali, bi morda kaj našli … Veliko informacij o gozdnih steklarnah-glažutah nam je, kot vedno, posredoval Jože Rataj, zaposlen v Pokrajinskem muzeju v Celju, ki že vse življenje proučuje in raziskuje steklo in steklarstvo.
Potem smo obrnili proti Dolenjski, natančneje proti Novemu mestu, kjer smo obiskali muzej. Vse je bilo lepo in zanimivo, nas pa je najbolj zanimalo steklo. Po ogledu smo šli na kosilo v gostišče ob Krki in okrepljene nas je avtobus zapeljal pod Gorjance, med potjo pa smo zopet poslušali Jožeta Rataja, ki je pripovedoval o pogojih za nastanek glažut in o delovanju le-teh. Na lokaciji še ene nekdanje gozdne steklarne Dolž smo brskali za majhnimi koščki stekla med nekdanjimi stenami objektov, ki so danes le še gomile kamenja, prekrila pa jih je zemlja in listje. Tudi tu bi morali imeti kakšno orodje, da bi gozdno zemljo lahko malo odgrnili … Samo malo domišljije je potrebno in človek si prikliče čas takratnih delavnic-manufaktur, predstavlja si vse tiste delavce okrog steklarskega lonca … vprašanje pa je, kako je v resnici bilo.
Dan je bil po temperaturah že kar poleten in polni vtisov in novih spoznanj smo se zvečer vrnili z našega popotnega izobraževanja.
Erna Ferjanič
