Steklo
sodi med najbolj privlačne materiale, kar jih je odkril človek. Z razvojem tehnologije in oblikovanja je prispevalo pomemben delež k razvoju kulture bivanja. V vročem stanju je steklo tekoče in žareče, v hladnem pa trdno in prosojno, krhko in lomljivo, razbarvano ali barvno. Lahko ga pihamo, valjamo, vlivamo v lesene ali kovinske kalupe, nato pa ga lahko brusimo, poliramo, graviramo ali barvamo. Vrsta teh tehnoloških možnosti oblikovanja, krašenja in uporabe nam ponuja posebno zadovoljstvo in estetski užitek. Steklarstvo ima na Slovenskem upoštevanja vredno tradicijo. Čas od druge polovice 17. stoletja dalje dokazuje proizvodnjo steklenih posod na širšem območju Rogaške Slatine in Kozjanskega.
Steklarska obrt in kasnejša industrija sta doživljala vzpone in padce. Tudi sedanji čas jima ni preveč naklonjen, z inovativnostjo kot tudi z ohranjanjem tradicionalnih tehnik in znanj pa imata vendarle upanje v svetlo bodočnost.
Društvo steklarjev Slovenije
je bilo ustanovljeno leta 2004. To je bil čas, ko se je vse bolj čutila kriza dejavnosti. Steklarji smo spoznali nujo, da poiščemo nove poti, zlasti poti, ki bi nas pričele povezovati. Saj steklarstvo niso le večje ali manjše tovarne, ampak ga sestavlja mala množica obrtnikov, individualnih ustvarjalcev in umetnikov. Steklarji pa smo medse povabili tudi ljubitelje, poznavalce, spoštovalce stekla. Ljudi, ki se poklicno ukvarjajo z različnimi stvarmi, ob tem pa se tako ali drugače srečujejo s steklom in steklarstvom. Vključujemo pa še kolektivne člane, med katerimi naj omenimo Steklarno Rogaška d.d. in Šolski center iz Rogaške Slatine.
Kozjanski park s svojo stalno zbirko starega stekla na Gradu Podsreda nam je ponudil roko sodelovanja. Tako skupaj izpolnjujemo poslanstvo ohranjanja bogate kulturne dediščine, kamor gotovo lahko prištevamo tudi drobne steklarske mojstrovine. Steklo je vse pomembnejši element v sodobni arhitekturi, človeški rod pa spremlja že tisočletja. Kot uporaben predmet, posoda, okras, del nakita. Steklarstvo ima bogato zgodovino. Danes prevladujejo visoke tehnologije pridobivanja in predelave tega prečudovitega materiala. Ampak hkrati se nekatere stvari niso bistveno spremenile v stoletjih, celo tisočletjih.
Društvo si je zadalo kot eno poglavitnih nalog ohranjevati tradicionalne steklarske tehnike in znanja. Seveda pa to ni dovolj. Ta znanja je potrebno združiti z ustvarjalno mislijo, s sodobno obliko, z novimi pogledi. Vse to vznemirja umetnike stekla, kakor jih smemo imenovati zaradi bogatega izročila in slavne zgodovine ARS VITRARIE, za kar je nekoč veljala steklarska obrt.
NATALIJA-TAJA KUKEC, oblikovalka steklenega nakita
Natalija Kukec je svojo pot predstavila takole: »Srednjo steklarsko šolo sem končala leta 1998. Po končani tehnični smeri sem se v želji po praktičnem ustvarjalnem znanju vpisala še v program steklo slikar, kjer sem splošno znanje nadgradila še s tehniko poslikave stekla. Po srednji šoli sem opravljala pripravništvo in se zaposlila v keramični industriji, kjer sem delala kot slikar – dekorater keramike. Desetletje sem bila zaposlena v večjem steklarskem podjetju v Gornji Radgoni, kjer sem kot oblikovalka stekla izdelovala širok spekter izdelkov s tehnikami fuzije, sitotiska, peskanja in poslikave ravnega stekla. V želji po nadgrajevanju svojega znanja sem se odločila stopiti na svojo pot in od leta 2010 sem samostojno ustvarjalka.«
Z željo po lastnih kreacijah manjših formatov, predvsem unikatnega avtorskega nakita, ustvarja s tehniko fuzije in taljenja stekla na plamenu, ki se ju je sama priučila, brez mentorstva. Korak po korak svoje znanje in spretnost izpopolnjuje in odkriva povsem novi svet v možnosti oblikovanja, ki ga taljenje stekla na plamenu omogoča. Kreacije steklenega nakita so barvno bogate, strukturno izrazite in detajlno izdelane.
Njeni izdelki nosijo certifikat Slo Art&Craft Obrtne zbornice Slovenije.
Svoj unikatni nakit ustvarja v partnerjevem podjetju BionEra, Andrej Gjureč s.p., pod blagovno znamko Obsidiana. Njen razstavljeni nakit je možno tudi kupiti – kontakt na tel. št.: 051322 242.
Javnosti se je predstavila že z vrsto samostojnih in skupinskih razstav, tako na gradu Podsreda, v Anini galeriji v Rogaški Slatini, v Pomurskem muzeju Murska Sobota, na gradu Grad na Goričkem.